Sezona za EU pokal ,v katerega je
vključenih letos šest evropskih supermaratonov, se je začela s 50-kilometrskim
supermaratonom v Mnišku pod Brdom v Češki. Dne 9. 4. 2005 se ga je udeležilo
tudi 20 pohodnikov in maratoncev iz Društva maratoncev in pohodnikov v Celju.
Preizkusili so se na različnih razdaljah vendar je bila največja pozornost
usmerjena na 50 kilometrsko preizkušnjo.
Dosežene so bile zavidljive uvrstitve posameznikov tudi
med prvih petnajst v generalni uvrstitvi in prve tri v posameznih kategorijah (Oberski
Franc,Gregorič Edo, Kukovič Higin, Tratnik Dragica ). Posebej je treba povedati,
da se je krajšega pohoda udeležil tudi 90-letni Hubert Ankerst.
Vse dogodke pa je zasenčil že dolgo napovedani dvoboj med
ekipama v okviru društva – Šmarčani in Celjani. Celjani so v tem dvoboju veljali
za nesporne favorite, skromni Šmarčani pa so še dan pred tekom v Pragi stikali
glave in se ukvarjali s taktiko za dvoboj. V njem naj bi zmagal tisti, ki bo
imel boljši seštevek časov prvih štirih tekačev iz svoje ekipe. Kapetan šmarske
ekipe Franc Oberski je ekipi šele tik pred startom razkril taktiko, ki naj
ostane skrivnost, saj se bodo dvoboji še nadaljevali. Za celjsko ekipo so
nastopili sami preizkušeni ultramaratonci: Odon Simonič, Stane Novak, Dušan
Fister in Higin Kukovič. Šmarčani so šli v dvoboj s postavo Franc Oberski, Bojan
Jugovar, Marjan Cmerešek in Milan Birsa. Ves čas teka se je odvijal ogorčen boj
in izjemna napetost je vlada tudi v taboru navijačev. Še 10 km pred ciljem se ni
vedelo, kdo bo zmagovalec in kdo bo zdržal tempo. Ob koncu se je izkazalo, da je
seštevek časov Šmarčanov znašal 21 minut manj kot seštevek časov celjske ekipe.
Prizadevnost Šmarčanov je bila nagrajena z veliko zmago. Za vase zaverovane
Celjane je bil to tako trd pristanek na realnih tleh, da niso uspeli zmagovalcem
niti stisniti roke in priznati poraza, kaj šele, da bi jih častili z »gajbo ….«.
Na poti domov je padlo nekaj dvoumnih stavkov, vendar je vse ostalo le pri tem.
Ker so tisto popoldne z Barcelono izgubili tudi celjski rokometaši je bilo
vzdušje v avtobusu katastrofalno.
Knežje mesto se je zaradi vsega tega ob prihodu maratoncev
zavilo v črnino, med šmarsko – virštanjskimi vinorodnimi griči pa je še dolgo v
jutro odmevala vesela pesem.
Mi2